Klasična gradnja in montažna gradnja sta dva različna pristopa gradnje hiše. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Če primerjamo lastnosti montažne in klasične gradnje je treba gledati na energetsko učinkovitost, funkcionalnost objekta, kakovosti vgrajenih materialov do vpliva izbranih materialov na zdravje uporabnikov in stroške gradnje ter stroške vzdrževanja. V gradbeništvu se vse bolj spodbuja trajnostna gradnja. Gradnje pri kateri so izbrani naravni materiali oziroma materiali, ki po koncu življenjske dobe ne bodo obremenjevali okolja, se bodo lahko v celoti reciklirali ali pa ponovno uporabili. Energetsko učinkovita gradnja je poleg zahteve ustvarjanja gradnje z nizko energetsko porabo, tudi ekološka in usmerjena k uporabi naravnih obnovljivih materialov, ki znižujejo ogljični odtis. Ogljični odtis je skupna količina emisij toplogrednih plinov, ki so posledica aktivnosti, posameznika, organizacije, dogodka ali proizvoda, izražena v ekvivalentu ogljikovega dioksida (CO2).

Gradnja hiše po klasičnem načinu je običajno počasnejša, saj se dela izvajajo na gradbišču. Na čas gradnje je odvisno tudi vreme, usklajevanja različnih ekip, njihovih izkušenj in uporabljenih materialov. Cena klasične gradnje je lahko višja, zaradi večje vključenosti dela na gradbišču, daljšega časa gradnje in možnosti za nepredvidene dodatne stroške. Gradnje lahko ima večji okolijski vpliv zaradi potreb po večji količini gradbenih materialov in odpadkov na gradbišču. Pri klasični gradnji je običajno lažje narediti prilagoditve in spremembe v načrtih med gradnjo, saj se dela izvajajo na samem kraju.

Montažna gradnja je hitrejša, saj so elementi hiše že izdelani v tovarni, nato pa so transportirani in sestavljeni na izbrani lokaciji, kar omogoča boljši nadzor nad časom izvedbe. Izdelani so v nadzorovanem okolju, kar vodi do boljše doslednosti in kakovosti gradnje. Montažna gradnja je pogosto cenejša, saj ima bolj predvidljive stroške, krajši čas gradnje in manj odpadkov na gradbišču. Slabost te gradnje je le v tem da je omejena prilagodljivost, saj so elementi že izdelani vnaprej in je težje spreminjati načrte po začetku gradnje.

ČASOVNI VIDIK

Pri montažni gradnji je poleg sestavljanja sten in ostalih delov, treba izdelati tudi temelje. Kjer se beton po navadi suši okoli 3 tedne. Če pa se odločite za izvedbo kleti se ta podaljša. Tako da je okvirno ocenjena doba izgradnje montažne hiše okoli 6 mesecev, plus nekaj mesecev več, če se izdeluje na ključ. Sistemi modularne oziroma sistemske gradnje hiš so že natančneje razviti. Biroji stremijo k hitrejšemu projektiranju ter posledično gradnji, s čimer olajšajo delo že na nivoju projekta in kasneje olajšajo gradnjo izvajalcu ter zmanjšajo možnosti napak.

Doba grajenja klasično zidane gradnje traja okoli enega leta. Hitrost gradnje je z uporabo sodobnih sistemskih rešitev z brušeno opeko tudi do trikrat hitrejša kot klasično zidanje z opeko, kjer se za vgrajevanje zidakov uporablja malta. Pri gradnji z opeko je trajanje odvisno tudi od tega, ali se odločite za izvajanje po fazah ter financiranja. Hitrejšo izvedbo opečne gradnje so proizvajalci dosegli tudi z novim načinom vgrajevanja brušenih opečnih zidakov (suha vgradnja z lepilom). Lepilo se hitreje suši, tako da lahko zidarska dela hitreje napredujejo.

CENA

Pri montažnih hišah je potrebno preveriti, kaj točno hiša nudi, v smislu sestave sten, tipa in debeline izolacije, uporabljenih surovin med gradnjo ter materialov vezanih na finalizacijo, ker so takšne hiše večinoma ponujene na ključ. Previdni morate biti tudi pri vgrajenih materialih v primerjavi z naročenimi. Še posebej pri prefabriciranih elementih so pogoste bližnjice in napake (premalo izolacije, pretanke plošče). Ti izzivi so pri klasični gradnji redkejša zaradi višje transparentnosti pri izvedbi. Investitor se mora zavedati, da bo montažno gradnjo moral odplačati prej, pri zidani pa si čas izvedbe lahko razporedijo glede na možnosti financiranja. Ceno je mogoče pri zidanju hiše znižati tako, da sami opravite določena dela.

TEREN

Če se montažna hiša nahaja na nagnjenem terenu se graditelji velikokrat odločijo za izgradnjo kleti. To pomeni, da mora graditelj pravočasno izbrati izvajalca montažnega dela, saj lahko na ta način projektant ustrezno zasnuje zunanje mere kletne etaže. Ponudniki montažnih hiš pogosto kleti ne izvajajo, zato je potrebno poiskati še enega izvajalca za izvedbo zemeljskih in gradbenih del. Podobna situacija je sicer tudi pri izvedbi temeljne plošče oziroma temeljev kadar hiša ni pod klatena. Za montažno gradnjo načeloma ni lokacijskih ovir, a svetujem, da v primeru izrazito senčnih ali vetrovnih leg raje izberete zidano gradnjo.

NOSILNOST

Zidana gradnja omogoča večje razpone in funkcionalnost prostorov. Pri montažni gradnji so omejitve glede razponov manjše. Armiranobetonska gradnja omogoča več svobode pri oblikovanju, vendar je potrebno veliko opaža in armature. Zidane hiše imajo vertikalne in horizontalne vezi, ki so potrebne za trdnost konstrukcije (glede potresne varnosti). Pri montažni gradnji se večinoma izdeluje AB plošče, redkeje kot montažne plošče. Pri njih je toliko bolj potrebno upoštevati problematiko razponov, ker morajo plošče na obeh koncih nalegati na nosilno steno pod njo. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti tudi morebitnim odprtinam in prebojem v takšni medetažni konstrukciji.

ENERGETSKA UČINKOVITOST

Energetsko učinkovitost dobimo s ustrezno orientacijo hiše in pravilna razporeditev odprtin glede na smeri neba tako, da so doseženi čim boljši dobitki sončne energije, neglede na tip gradnje oziroma uporabljene materiale. Hiše morajo prav tako imeti ustrezno prezračevane in morajo upoštevati vetrovne razmere. Opečne stavbe odlikujejo varovanje uporabnika pred vplivi iz okolja (naravne nesreče, potres, požar) in nudijo visok nivo bivalnega udobja, ter ob ustreznem načrtovanju tudi prihranek pri porabi energije za ogrevanje in hlajenje objekta. Prednosti izhajajo že iz tradicije v regijah mikroklime na lokaciji in lastnosti samega sistema, zato se več kot polovica družinskih hiš še vedno gradi z opeko. Opeke imajo izredno dolgo življenjsko dobo in uporabnost. Po koncu življenjskega cikla opečne stavbe, lahko opečne gradnike v celoti reciklirajo ali ponovno uporabijo. Montažna hiša mora imeti ustrezno rešene detajle vgradnje stavbnega pohištva. Že sama sestava stene mora biti pravilno zasnovana. Povprečna končna debelina montažne stene v osnovni izvedbi je 30 cm. (Pri klasičnem pristopu v zidani gradnji je zunanji zid debeline 25 ali 30 cm, z dodanim izolacijskim slojem 20 cm.) Če je sestava sten ustrezna, lesena hiša dosega odlične izolacijske karakteristike. Pomislite na material toplotne izolacije na zunanji strani stene, za katero je smiselno, da je čimbolj naravna (npr. lesena volna, celulozni kosi itd.). Te elemente je mogoče ustaviti med linijske nosilce lesene konstrukcije, kar zmanjša debelino sten. Montažni objekti se lahko zaradi majhne akumulacijske sposobnosti pri prekinjenem ogrevanju hitreje ohladijo, pri ponovni vzpostavitvi ogrevanja pa hitreje zagrejejo. Lastnost je pozitivna, če stavba ni pogosto v uporabi. Negativna pa iz vidika slabšega izkoristka alternativnega vira sončne energije, saj za to potrebujemo toplotno akumulacijsko maso v stavbi. Opečnata hiša regulira vlago, tako da ne bo pregretja, medtem ko se montažna hiša hitreje pregreje. Klasična gradnja z opečnim zidom iz zidakov z integrirano toplotno izolacijo ima tudi visoko toplotno kapaciteto, ki omogoča vzpostavo udobne in zdrave klime. Ta lastnost vas varuje pred vplivi iz okolja (poleti pred vročino in mrazom), hkrati ohranja temperaturno. Graditelji lahko izberejo sodobne opečne proizvode, z boljšimi toplotno izolativnimi lastnostmi. Pri najnovejših sistemskih rešitvah z opeko, ki ima že vgrajeno toplotno izolacijo.

V prihodnosti bo tehnologija in razvoj gradbenih metod morda prinesel še boljše rešitve, ki bodo združevale prednosti obeh pristopov. Ključno je, da se pri odločitvi za gradnjo hiše dobro preučijo možnosti, se posvetujemo s strokovnjaki in upoštevamo lastne potrebe ter prioritete. Ne glede na izbiro, je gradnja hiše pomemben korak v življenju, zato je pomembno, da se odločimo za najboljšo možnost, ki bo ustrezala našemu življenjskemu slogu, proračunu in željam. Ter nam bo tako dolgo služila v prihodnosti.